V soboto sva z Dušanom (končno) ponovno obiskala Mangart. Tokrat sva za izhodišče izbrala “kultno” ferato Via Italiana, ki je znana predvsem po svoji izpostavljenosti. Prejšnji dan sem prebral skoraj vse povezave, ki jih je ponudil google in sklenil, da omenjeno ferato tudi obiščeva. Zapeljeva se po cesti do Mangartskega sedla in se nato pod Malim Rateškim Mangartom spustiva do pričetka ferate. Glede na informacije, sva približno 150m nad bivakom prečila melišča in pod naravnim oknom prišla povsem do vznožja poti, kjer se je že gnetlo planincev.
Gneča je bila nepopisna, zato sva za vzpon porabila približno dve uri. Menim, da se ferato da prehoditi / preplezati v polovičnem času, v kolikor na pot ni gneče.
Glede na sporočila / ocene na ostalih forumih bom podal še subjektivno oceno najine poti. Pot je sicer okategorizirana kot izjemno zahtevna označena pot, kar najbrž tudi je, a samo na račun izpostavljenosti. S feratami, kot je recimo Železna kapla se po zahtevnosti ne more primerjati, saj je vsaj za stopnjo lažja, res pa je, da je mnogo bolj zračna in izpostavljena - ljudem s strahom pred višino bo torej takorekoč nepremagljiva.
Obvezna oprema: čelada, pas in samovarovalni komplet. Za vsak slučaj morda ne škodi še kakšna vponka z matico in popkovina, v kolikor občutimo morebitno utrujenost.
Pot sva nadaljevala po Slovenski poti. Iz vrha ferate Via Italiana približno dve uri hoje. Za krožno pot “Via Italiana - Slovenska pot - Vrh - Italijanska pot” sva porabila okoli 6 ur.
Ferata je v brezhibnem stanju, izpuljena varovala so popravljena, varovanje je nasplošno zelo dobro. Vsekakor ena izmed lepših tur, ki sem jih opravil v letošnjem letu.



