Mojca in projekt 3glav 2902m

Pretekli vikend sem z ostalo ekipo in gorskim vodnikom Igorjem Kremserjem spremljal Mojco Haberman pri izvedbi projekta 3glav 2902m – “2 vdiha, 2 Triglava v enem dnevu”. Tako smo tekom izvedbe projekta opravili kar nekaj javljanj v živo preko socialnega omrežja Facebook, tako iz Vuzenice, Kredarice, Triglava, kot tudi Pirana. Prenosi so kar dobro uspeli (vedno je prostor za izboljšave), tako da sem s tehničnim delom projekta zelo zadovoljen. Vse skupaj smo na socialnih omrežjih podprli tudi preko strani vzponi.si.

Javljanje s Planike 🙂

Facebook profil: https://www.facebook.com/pg/3glav-554946621518181/
Spletna stran: http://www.3glav.si/

Mojci je tako uspelo nekaj, kar v Sloveniji ni uspel še nobeni ženski. V enem dnevu je osvojila vrh Triglava (2864m), nato pa še Podvodni Triglav v Piranu (-38m). Potop je izvedla z monoplavutjo – na dah! 🙂

Prvo javljanje z Vuzenice, kjer je bil izveden sprejem mlade športnice



Javljanje z vrha Triglava, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom


Potop je posnel Mojcin trener iz Inhale blue

Sam sem tako vzhod pričakal na vrhu Triglava, zahod pa malo pod obzidjem v Piranu. Skratka, eden izmed TISTIH dni oziroma vikendov!

Vzhod na vrhu Triglava, zahod v Piranu!

Pošihtnica v Vetrnih policah

Včerajšnje popoldne sva z Blažem izkoristila in skočila čez Vetrne police v Raduhi. Zaradi pomanjkanja časa in obveznosti drugi dan, sva sestopila naravnost čez Durce, tako da bo vrh moral počakati za prihodnjič. 🙂

Eden tistih dni na Kriškh podih in Razorju

Kot je zapisal pavček v eni izmed meni zelo ljubih pesmi “Samo enkrat je prvikrat: prva omama, prva rana, na belem listu prvi znak, prvo čudo in prvo hudo. Vse drugo je drugo.

Podobno drži tudi za vzpone v gorah. 🙂 Tako je blo tudi ta vikend, ko sem v svojo zbirko dodal še Razor, na katerega sem čakal “čakal” kar nekaj časa. In res je bila taprava dvodnevna omama v osrčju Julijskih Alp. Pred leti sem se sicer potikal v okolici Kriških podov, a je bila pot zaradi podora zaprta.

V nedeljo sva z Dušanom startala v dolini Zadnjice, kjer se je kar trlo avtomobilov. Na začetku naju je zmotilo nekaj dežnih kapelj in temni oblaki, a sva se po klicu na kočo vseeno odločila za naskok. 🙂

Ostalo naj povedo fotografije in film razgledov z vrha. Na tem mestu bi izpostavil le še jeklenico na vršnem delu Razorja, ki so jo markacisti uredili po velikem podoru pod vrhom, ki je s seboj odnesel praktično vso (prejšnjo pot).

Zadeva po mojem mnenju ni za jemati povsem zlahka – primerljiva je z vstopnim navpičnim delom ferate v Lavamundu in spustu tik pod vrhom Rjavine. Samovarovalni komplet je po mojem mnenju na mestu že samo zaradi morebitnega padajočega kamenja ob gneči v poletnih mesecih – je pa tole odločitev vsakega posameznika. 🙂

42 maratonov v 42 dneh – “Gibanje za male viteze”

V okviru projekta vzponi.si se danes pridružujemo še enemu zares ekstremnemu podvigu. Projekt bomo podprli z donacijo in objavami na socialnih omrežjih in spletu. 

Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh je največji tovrstni projekt v letu 2018 v Sloveniji.

S projektom, v katerem bo tekač Bogomir Dolenc odtekel dvainštirideset dnevnih maratonov v dvainštiridesetih zaporednih dnevih– s ciljem zbiranja denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez in njene male viteze, se želi povezati rekreacijo, šport, gibanje in dobrodelnost.

Poslanstvo ustanove Mali vitez

Ustanova Mali vitez, fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, pomaga ozdravljenim pri odpravljanju njihovih občutkov osamljenosti ter jih spodbuja, da bolj pozitivno gledajo na življenje. Omogoča jim skupinsko rehabilitacijo v toplicah in na taborih, druženje v okviru regijskih skupin in številne druge aktivnosti, poleg tega pa tudi psihološko ter medicinsko svetovanje.

SMS-donacije

S poslanim SMS sporočilom na številko 1919 in geslom VITEZ ali VITEZ5 donirate ustanovi Mali vitez 1 EUR ali 5 EUR ter s tem pomagate malim vitezom. 🤗

Postanite podpornik projekta tudi vi!

http://www.42maratonov.si/ – “42 maratonov v 42 dneh – projekt 42/42”

http://www.ustanova-malivitez.si/ – “Ustanova Mali vitez”

 

 

Mangart – tako čudovite stvari, so tako blizu

Vzpon zgodaj zjutraj, opazovanje sončnega vzhoda na sedelcu, kjer se konča kultna ferata Via Italiana. Nato vzpon po slovenski strani in sestop po klasični Italijanski poti.

Na slovenski strani sem prvič, odkar hodim v gore (dokaj uspešno) fotografiral belko. Zelo, zelo redka zadeva – vsaj za nas, ki v Julijce zahajamo maksimalno 10x letno.

Belka meri približno 34–41 cm in tehta nekako 350–600 g. Zanjo je značilna izrazita prilagoditev na življenjsko okolje (sneg), saj sta samec in samica pozimi bele barve, samo repna peresa (razen srednjih dveh krovnih peres) so črna. Vir: LZS

Na vrhu do 9:00 nikogar, nato trume Čehov – klasično slabo opremljenih, ali pa dobro opremljenih, vendar z opremo direktno s trgovine. Neugodno prečenje snega tik nad Italijansko prečnico – v primeru padca zagotovo končaš daleč, daleč na italijanski strani. Nobeden izmed pohodnikov ni imel cepina, čeprav je le ta po mojem mnenju v letošnjem letu NUJEN del opreme. Samo en napačen korak, malo nesreče in marsikaj se lahko zgodi tudi na snežišču, ki v dolžino meri samo 10m.

Z Blažem sva izlet zaključila v kraju Soča, kjer sva se ohladila v Soči. Zakon! 🙂

Tako lepo je bilo v Julijskih alpah…

Iščeš idejo za izlet na Koroškem?

Spletno mesto Koroške gore

« 1 of 2 »